 |
| Preplet gospodarstva in politike na Suumit 100 v Sarajevu, 27. in 28. maja 2016 |
Osebni zapiski z dogodka so objavljeni v obliki kolumne na portalu MM.
»Ti si germansko natančen. On je balkansko iznajdljiv. Ona ima mediteranski šarm.« Ljudje smo socialna bitja. Stremimo k povezovanju, pripadanju, sodelovanju. Ker je zgodovina dokazala (in Darwin zapisal), da preživijo tisti, ki so se sposobni najbolje prilagajati. Radi pripadamo. Združujemo ali bojujemo se na podlagi vrednot, v katere verjamemo. Smo ujetniki stereotipov. Že to, da se tega zavedamo, je lahko dobra popotnica, da skušamo zakoreninjene vzorce presegati.
V Sarajevu smo se 27. in 28. maja v skupno prihodnost, ki naj prinese dobrobit za vse države, nekdaj povezane v SFRJ ter Albanijo, vživljali na dogodku Summit 100 – Business leaders of southeast Europe. Naslovljenem »A new deal for new age«. Pred tem je od 24. – 26. maja na drugem koncu sveta, v Montrealu, potekal zelo drugačen dogodek,konferenca C2 pod sloganom »A business conference, only different.« Ustvarjalnega navdiha polne kolumne mojega dobrega prijatelja Baneta Brkljaća odlično povzemajo energijo tega izjemnega dogodka. Zato si drznem kot osnovo za iskanje paralel med dvema zelo različnima deloma našega planeta, iskati prav na njihovi osnovi.
 |
| Med zapisovanjem idej |
 |
| V debati z dr. Markusom Laubscherjem |
Nehajmo razpravljati o digitalizaciji
Želimo si kakovostno živeti. Ne iz dneva v dan bojevati bitke za golo preživetje. Digitalizacija, potrošništvo, bogatenje, razvoj, uspeh so pojmi, ki lahko sprožijo moraliziranje in razdelitev v tabore zagovornikov in nasprotnikov vsega naštetega. S pristopom, ki ga že pet let zapored ubirajo v Montrealu, pa se z njimi lahko igramo, si jih dovolimo re-interpretirati in ustvarjalno oblikovati njihove pomene za čas, v katerem živimo. Ne le pomene, ampak tudi pristope, kako do na novo definiranih pojmov utirati poslovne izbire. Nekaj te iskrivosti in inventivnosti se je letos vtihotapilo tudi v s straniThe Boston Consulting Group pripravljena delovna omizja na Summitu 100.
Na primer – digitalizacija je kot elektrika. Tako močno je vpeta v naš vsakdan, v običajno življenje in poslovanje, da ni vprašanje, ali jo priznamo ali ne, temveč kako jo modro vključujemo in uporabimo na poti do rešitev, ki bodo kakovost in konkurenčnost izboljševale. V okviru omizja, ki sem ga moderirala skupaj z Markusom Laubscherjem,ki v korporaciji Philips vodi prehod te 150 let stare družbe v nov, krožni poslovni model, smo iskali načine, kako v regiji izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Za boljše razumevanje nujnosti tovrstnega raziskovanja – Evropa izgubi 95% vrednosti virov v linearnih procesih: proizvedemo, porabimo, zavržemo. Vrednost, ki smo jo ustvarili, se zgubi. Krožno gospodarstvo temelji na tem, da vrednost virov zadržimo kolikor dolgo se le da v ciklusu uporabe. Ohranjati vrednost in jo monetizirati, to je ekonomiziranje.
 |
| Predstavitev predlogov |
 |
| Živahna razprava |
Od izdelkov k storitvam, od lastnine k souporabi, od trajnostnega do krožnega
Možnosti, ki jih prinaša digitalna revolucija in IoT, naj postanejo osnova za to, da na podlagi razpoložljivih podatkov bolje povezujemo najrazličnejše vire in optimiziramo njihovo uporabo. Na primer – pomaga nam lahko pri razvoju projektov na področju zelene mobilnosti, pametnih mest, turizma, energetske učinkovitosti, proizvodnji hrane, prenosu znanj… Nehamo prodajati luči in začnemo tržiti svetlobo (Philips). Postanemo največji ponudnik sob, ne da bi imeli zakupljeno eno samo (Airbnb). Upravljamo avtomobilsko mrežo brez enega samega zakupljenega avta (Uber).
V naši regiji so principi krožnega gospodarstva v marsikaterem pogledu že implementirani. Iz enostavnega razloga – takšne in drugačne krize so spodbudile nujo po sodelovanju ljudi, po varčevanju, po samooskrbi s hrano, po souporabi, popravilu, ponovni uporabi izdelkov. Zakaj ne bi zdaj tega prevedli v našo konkurenčno prednost? S strateškim pristopom in pravo mero zdrave pameti, bi se lahko postavili kot regija, ki za optimizirati uporabo virov (naravnih, človeških, finančnih), mobilizirati svoj kreativni in inventivni potencial ter izoblikovati trajnostne, predvsem pa mednarodno konkurenčne poslovne modele. Kot je pred leti v provokativni knjigi zapisala Slavenka Drakulić – »Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali«.
Najbolj pravi sponzorji so predsedniki
Imamo veliko idej. Vedno. Tudi na Summitu 100 smo jih v zadnji uri dogodka predsednikom vseh držav udeleženk samozavestno predstavili. Izziv je ideje prevesti v projekte in jih uresničiti. Osebno sem se v imenu delovne skupine »Smart SEE’s Tech to Enable Boost of Circular Economy Model«, ki sem jo moderirala, zavezala, da bomo do naslednjega dogodka Summit 100 – 2017, vključujoč Circular Change platformo, izpeljali»Circular Economy Regional Roadshow«. Z jasnim ciljem, da v vsaki državi v okviru delavnice za različne deležnike, prepoznamo vsaj en projekt, ki že implementira načela krožnega gospodarstva. In od tu naprej takšne projekte ustrezno izpostavimo, komuniciramo, povezujemo in z njimi konkuriramo za finančna sredstva, ki so na voljo v okviru različnih razpisov, skladov, fundacij … V EU je namreč postala mantra, da je denarja več kot je dobrih projektov. Torej – akcija.
»Predsedniki držav smo v službi državljanov, plačani iz denarja, ki ga ti ustvarijo v okviru gospodarske dejavnosti«, je v svojem govoru poudaril – po moji subjektivni oceni – najbolj pronicljiv in voditeljsko karizmatičen med voditelji v Sarajevu – makedonski predsednikGjorge Ivanov. Izpostavil je, da imamo v regiji ključnih virov za preživetje še vedno dovolj – hrane, vode in energije. Na tem pa ne znamo zgraditi svoje konkurenčne prednosti in zmanjšati odvisnosti od velesil. Iz tega sledi, da za projekte ne moremo imeti boljših (moralnih) sponzorjev, kot predsednike.
S pozivom, da nas podprejo pri naši »regionalni krožni turneji« sem zaključila predstavitev in po branju zapiskov iz Montreala ugotovila, da se sporočila tamkajšnjih in Sarajevskih udeležencev v marsičem prekrivajo. Za seboj želimo pustiti boljši svet od tega, ki smo ga nasledili od naših prednikov mi. Pot se začne z osebno odgovornostjo do odločitev, ki jih sprejemamo. In z zaupanjem v to, da smo prav mi lahko tisti ljudje, na katere smo ves ta čas čakali…
|
