 |
| Erika Oblak, Karmenu Vella, Violeta Bulc, Aleš Dolenc |
"Slovenija je naredila že nekaj pomembnih korakov na poti prehoda v krožno gospodarstvo, predvsem na področju recikliranja", se je pohvalno izrazil Karmenu Vella, evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo. Komisarka za promet, Violeta Bulc pa verjame v moč povezovanja deležnikov, med katerimi je vlada le eden od akterjev in bo, ob spremljanju ostalih, ki se zmorejo horizontalno povezati, po njenem prepričanju in izkušnji, prej ali slej tudi sama postala aktivnejša. Tudi na ravni evropskih komisarjev se je sodelovanje med področji krepilo počasi, zdaj pa je jasno, da je sistemski pristop tisti, v okviru katerega krožno gospodarstvo lahko dobi ustrezno mesto na agendi in v praksi. Celoten posnetek dogodka je dostopen na http://studio12.tv/EUdialog/.
 |
| V živahni diskusiji z Alenko Rožaj in Jožkom Čukom |
Ko sem na "EU dialogu", ki je v organizaciji Umanotere potekal na dan mučenikov - 10. marca 2016 v Hotelu Slon, na oba komisarja naslovila vprašanje, kako vidita trenutno stanje Slovenije, predvsem pa vlade, v odnosu do implementacije krožnega gospodarstva, je bil njun odgovor usmerjen spodbudno in pozitivno, ob tem pa je puščal odprt prostor za "izboljšave".
Violeti, s katero sem nekaj let "orala ledino" na področju inovacijskega komuniciranja, postavljala model deležnikov InCo in bila so-ustanoviteljica skupnega podjetja s takrat vizionarskim imenom - Inštitut za poslovno rast in kreativnost (IPRK), je bilo še kako jasno, da s povezovanjem deležnikom na ravni izven vladnih struktur še nekako gre, med ministrstvi v Sloveniji pa zavedanje o so-odvisnosti in so-odgovornosti za spremembe zori počasneje. Zato me je njen odgovor spomnil na čase, ko sva se družno spraševali, kako to, da dve ministrstvi ne zmoreta stopiti skupaj za uresničitev jasnega cilja. Znanja in izkušnje, ki jih je Violeta kot glasnica sistemskih pristopov in interdisciplinarnih povezovanj ponesla v Bruselj, zdaj tudi za nas, Slovence, tlakujejo pot, po kateri bi si lahko upali stopiti odločneje. Z dobro pripravljenimi projekti na eni strani in z bolj povezovalno naravnano vlado na drugi. Razprava v državnem zboru, ki je potekala pred kratkim, je res prav brutalno pokazala, kolikšen interes in kakšna količina (ne)znanj za EU paket krožnega gospodarstva preveva naš politični prostor.
 |
| Erika Oblak, Ekologi brez meja in Karmenu Vella |
Krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira nove priložnosti, povezuje gospodarske in okoljske cilje, kar je odlično izpostavila Erika Oblak iz Društva Ekologi brez meja. Priložnost za povečevanje mednarodne konkurenčnosti ob vgrajevanju načel krožnega gospodarstva v svoje poslovne modele prepoznavajo številna podjetja - med njimi M Sora z Alešem Dolencem na čelu.
Ob zaključku dogodka je Vella poudaril, da krožno gospodarstvo ni nekaj, kar bi se navezovalo na razvojno obdobje naslednjih petih let. Je mnogo več. Je prehod v novo paradigmo, s katero si bomo lahko zagotovili obstoj in kakovostno bivanje v naslednjih 100 in več letih. Tako resne spremembe na strani proizvodnje, potrošnje, vedenjskih vzorcev in širših družbenih, ekonomskih in okoljskih vsebin namreč prinaša. Zato se je v ta nov koncept vredno poglobiti - kot državljani, podjetniki ali politiki.
