 |
| http://metadekleta.metinalista.si/ladeja-godina-kosir- ce-zelimo-biti-konkurencni- mora-biti-nase-poslovanje-trajnostno-usmerjeno/ |
Povprečna slovenska družina bi lahko imela na mesec v svojem proračunu 300 evrov več. Za to ni potreben noben političen ukrep. Samo osebna odločitev. 500 evrov namreč plačujemo v povprečju za to, da vzdržujemo en družinski avto (predpostavimo, da je to avto srednjega razreda, ki nas je ob nakupu stal 20.000 evrov). V povprečju je 92 % časa parkiran, v svoji življenjski dobi se vozi le 5 % časa in takrat je povprečno v njem 1,4 človeka, 86 % energije, ki jo porablja, pa nikoli ne
doseže koles. Racionalno? Nikakor. Alternativa? Od javnega prevoza, do uporabe koles in najema električnih avtomobilov. S slednjim za pokrivanje vseh potreb, za katere plačujemo zdaj 500 evrov plus gorivo, družinski proračun obremenimo v povprečju za 200 evrov. Mesečno nam ostane 300 evrov, letno pa kar 3.600 – za potrebe, želje in doživetja, ki se nam zdijo ta hip nedosegljiva. Pa niso.
KAJ JE KROŽNO GOSPODARSTVO
Slikovitih primerov, kako si lahko olajšamo in pocenimo življenje kot posamezniki in kako to lahko sistemsko storimo kot družba, ne manjka. Ob tem gre tako za možnost prihrankov kot za dvigovanje kakovosti bivanja in upoštevanje omejitev planeta. Če naš sedanji ekonomski model temelji na linearnem vzorcu »take-make-consume and dispose«, pri čemer predpostavljamo, da so viri neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi, prinaša model krožnega gospodarstva nov vzorec, temelječ na dejstvih, da viri niso neomejeni, da se njihova razpoložljivost zmanjšuje in da ima naš planet realne omejitve.
Krožno gospodarstvo je sistemski in kompleksen instrument, ki nam omogoča različne vire zadržati v potrošnem ciklu čim dlje. Pomeni preobražanje poslovnih modelov in spreminjanje obstoječih vzorcev in navad. Recikliranje je le ena od faz in še to zadnja v ciklu. Gre za spremenjen način načrtovanja produktov, upoštevanje omejenosti virov in s tem povezane stroške, za oblikovanje, ki omogoča nadomeščanje posameznih komponent izdelka z novimi, za nadgradnjo, čim daljšo dobo uporabe …
Krožno gospodarstvo prinaša osredotočanje na storitve, ne na produkte. Na so-uporabo, ne na posedovanje.
Za generacijo milenijcev so ti vzorci že del vsakdana – uporabljajo Uber, Airbnb, Skyp
»Obstoječi ekonomski sistem je dokazano nevzdržen in spremembe so neizbežne. Želimo si gospodarske rasti in novih delovnih mest. Ne od danes. Že od druge svetovne vojne naprej je to mantra, ki jo ponavljamo v Evropi. Pa tega ne dosegamo. Vsako desetletje od 1950 naprej imamo v Evropi eno odstotno točko nižjo gospodarsko rast, število brezposelnih pa narašča,« poudarja dr. Janez Potočnik, nekdanji EU komisar za okolje, avtor prvega predloga ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo. Dopolnjen in prilagojen paket je v Evropski uniji v veljavo stopil decembra 2015, s čimer so države članice zavezane k implementaciji ukrepov. Tudi Slovenija. Kako smo na ta prehod pripravljeni in kako resno mislimo, ko se deklariramo kot »Zelena referenčna država v digitalni Evropi«?
KAKO JE SLOVENIJA PRIPRAVLJENA NA KROŽNO GOSPODARSTVO
Nedavna »Javna predstavitev mnenj o svežnju Evropske komisije o krožnem gospodarstvu za spodbujanje konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast«, sklicana v Državnem zboru, je prav brutalno razkrila, kako oddaljena se našim poslancem in poslankam zdi ta tematika. V praktično prazni dvorani smo se po neusklajenih monoloških predstavitvah predstavnikov štirih ministrstev odzvali štirje državljani in državljanke. Dr. Janez Potočnik je bil eden od nas.
Človek, ki je v svetovni areni »razprodan« zaradi svoje strokovnosti in izkušenj na področju ekonomsko okoljskih vsebin, je za domače okolje očitno premalo kompetenten.
Očitno premalo, da bi ga vključili v pripravo sistemskega načrta za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo in tako izkoristili edinstveno priložnost za pozicioniranje naše dežele, ki je, po besedah Potočnika, ravno prav majhna in dovolj velika, da bi lahko izkoristila edinstveno priložnost in postala vzorčni primer implementacije načel krožnega gospodarstva.
Ob obisku komisarke Violete Bulc in komisarja Karmenua Velle, ki sta v formatu EU dialoga z državljani v začetku marca nagovorila polno dvorano v hotelu Slon, je bil na strani izvozno naravnanih gospodarstvenikov, jasno izražen interes za podporo na strani regulatorjev pri prizadevanjih za bolj krožno naravnane modele poslovanja.
Kdor želi biti konkurenčen na mednarodnih trgih, mora slediti spremembam, ki naznanjajo nova pravila trajnostno usmerjenega poslovanja.
Ne gre za aktivizem in »zeleno zgodbo« nevladnih organizacij. Gre za prehod, za katerega je Evropa (in druge države) sprejela konkretne ukrepe, za nov ekonomski model, ki ga ponotranjajo multinacionalke, številne že včlanjene v mednarodno fundacijo Ellen MacArthur, glasnico krožnega gospodarstva – npr. Renault, Unilever, H&M, Ikea, Google, Intesa Saopaolo, Cisco …
Slovenija je na poti, da se v okviru fundacije včlani v program, namenjen državam. Dodatna priložnost, da postanemo vzorčni primer države, ki iz linearnega prehaja v krožno gospodarstvo. Bodo podjetja zmogla prepričati politiko, da je prehod nuja in ne zgolj mimobežna iniciativa, ki bo sčasoma opešala? Dajmo svojo v gene zapisano »zeleno« kodo in danosti, ki jih imamo, tokrat modro uporabiti.
Objavljeno: http://metadekleta.metinalista.si/ladeja-godina-kosir-ce-zelimo-biti-konkurencni-mora-biti-nase-poslovanje-trajnostno-usmerjeno/
Objavljeno: http://metadekleta.metinalista.si/ladeja-godina-kosir-ce-zelimo-biti-konkurencni-mora-biti-nase-poslovanje-trajnostno-usmerjeno/
