Nataša Pirc Musar - sošolka iz Poljanske gimnazije |
zalučana žoga in tako izrazila nestrinjanje s kakšno od naših domislic. A ni bilo zahrbtnosti in prikrivanja, igra je bila jasna, Nataša odločna. Vsaka od nas najstnic si je znala izboriti svoj prostor, razvijati svoje kompetence, skupaj pa smo bile prav zaradi naše komplementarnosti močnejše. Predvsem pa smo si zaupale in se vedno znale nasmejati na svoj račun. Bile smo dobra ekipa.
Poleg ekipe Natašino kandidaturo spremlja tudi jasen program. Javno objavljen in vreden branja. Mediji danes so zelo drugačni kot mediji pred desetimi leti. V Sloveniji je ostalo malo tistih, ki razumejo medijsko krajino, še manj tistih, ki ob najrazličnejših lastniških zdrahah sploh lahko resno upravljajo in razvijajo medijske blagovne znamke, in še najmanj tistih, ki se čisto zares zavzemajo za kakovostno novinarstvo. Čas gre naprej in ne prinaša le novih ovir, pač pa tudi veliko novih priložnosti. Nataša jih je v svojem programu prepoznala in opredelila, ob upoštevanju realnih okoliščin tudi trezno časovno umestila. Nič kaj "po slovensko" se ni lotila izziva - vprašanja, s katerimi jo je pričakala novinarska kolegica v dnevno informativni televizijski oddaji so potrdila, da je Natašin profesionalen, transparenten in neposreden način dela za nekatere še vedno nesprejemljiv. Lažje se je skrivati za kolektivno (ne)odgovornostjo, tarnati in objokovati svojo usodo ter krutost sveta kot zavihati rokave in se z jasnimi cilji in vizijo povezati ter kot profesionalna ekipa dokazati, da so spremembe vedno in povsod možne. Sošolka, srečno!