torek, 4. februar 2014

London s Paulom Smithom in kopico drugih navdihov

Paul Smith razstavlja v Londonskem
Design Museumu
Ne, ob ogledu razstave Paula Smitha nikakor ne moreš ostati ravnodušen. Pa tudi pesimističen si težko. Kaj šele brez navdiha. Nemogoče. "You can find inspiration in everything ... and if you can't look again", je samo ena od prostodušnih izjav tega neumornega britanskega ustvarjalca. Eden od prvih eksponatov na razstavi je fotografija z ženo Pauline s pripisom zahvale za vse, kar je naredila zanj. Ni vsak moški, za katerim stoji uspešna ženska, zmožen takšne iskrenosti. Potem sledi


popotovanje med najrazličnejšimi fotografijami, plakati,
Stena polna izbranih podob
slikami, ki jih Paul zbira že od svoje mladosti, pa vpogled v njegov prvi studio, fotografije različnih trgovin po svetu (vsaka je zgodba zase, niti dve nista enaki), primeri co-brandinga (Mini, Leica, Evian so samo nekatere od znamk, za katere je ustvarjal), nekaj modnih kosov in pa dokumentarni filmček v katerim na šarmanten in nadvse radoživ način pojasni, kako razume modo, ustvarjanje, posel. 


London utripa od kreativnosti. Mesto, v katerem se gradi največ v Evropi, ne daje vtisa, da je sploh kje kriza. Ko se
Central Saint Martins
povzpneš na pred letom dni odprto najvišjo stavbo v Evropi, stekleni stolp The Shard, se razpre pogled na mesto, polno žerjavov, gradbišč, novih stičišč. Območje okoli železniške postaje King's Cross, kamor se je preselila prestižna umetniška in dizajnerska šola Central Saint Martins, postaja gigantski kreativni hub. 5000 kreativcev s celega sveta je snovalo koncept vsebin, ki se bodo ugnezdile v to okolje in mu v naslednjih letih narekovale utrip. 


Ob pogovoru s predavatelji, ki z mednarodno pisano druščino dodiplomskih in podiplomskih študentov, gostujočih predavateljev (med katerimi je seveda tudi Paul Smith) soustvarjajo kreativne rešitve primerne novim časom, novim izzivom in družbenim spremembam, se v primerjavi s temami in problemi, ki jih poveličujemo v Sloveniji, res zdijo iz nekekga drugega planeta. Škoda. Mogoče pa se lahko malo bolj odpremo, povežemo in spodbudimo pretok vsega presežnega, kar v Sloveniji imamo, pa raje preventivno zatremo kot pa nagradimo, spodbudimo in ponosno podpremo.