nedelja, 18. maj 2014

25. rojstni dan Združenja Manager kot prehod v novo četrtletje


Pogovro s predsednikom združenja
Aleksandrom Zalaznikom
Imamo si kaj povedati, imamo biti na kaj ponosni, imamo se po kom zgledovati. To bi bil lahko povzetek srečanja ob 25. letnici ustanovitve Združenja Manager, ki je potekalo prav na dan ustanovitve, 18. maja, v Cankarjevem domu, kjer je bilo Združenje tudi ustanovljeno. Ista lokacija, isti dan, nova sporočila, nove energije. Ko smo si z ekipo (programski svet dogodka) zamišljali, kaj bi želeli s praznovanjem doseči, smo si bili edini, da naj udeleženci po dogodku občutijo, da se še ni treba prav takoj izseliti iz
Slovenije. Prepogosto se pogovori vrtijo prav okoli tega, ali je vredno vztrajati, ali se v Sloveniji sploh še da ustvarjati, ali je sploh še možno dobro delati, se razvijati, napredovati, dosegati rezultate na pravi način. Vsakdo ima prijatelja ali sorodnika, ki se je pred kratkim izselil, zapustil Slovenijo in s svojim znanjem in ambicijami odšel v okolje, kjer je s svojim vrednostnim sistemom sprejet, razumljen, podprt. 

Govorci, bilo jih je šest, (več na http://www.zdruzenje-manager.si/dogodki/mislimo-prihodnost) so v obliki TEDx formata, 12 minutnih govorov, predstavili konkretne poglede na to, kako misliti in kako živeti prihodnost. Harry van Dorenmalen, izvršni predsednik IBM Europe, nas je na začetku prizemljil z dejstvi, ki govorijo v prid temu, da so prav majhne države najbolj uspešne in da naj ne tarnamo nad svojo majhnostjo, pač pa jo sprejmemo kot priložnost in prednost. Rupert Gole, arhitekt, sicer pa župan občine Šentrupert, je s svojim primerom izjemne "zelene" zgodbe, ki jo razvija v malem kraju dokazal, da izrečeno drži in da si celo v občini z manj kot 3.000 prebivalci lahko s trajnostnim razvojnim modelom zgled velikim. Če bi znali bolje uporabljati in predvsem od malega naprej razvijati svoje možgane, bi nam šlo še bolje, je zaključil dr. Ranko Rajović, član upravnega odbora Mense, predsednik svetovnega odbora Mense za nadarjene otroke in avtor šolskega programa za krepitev inteligence otrok NTC. Današnji čas kliče po drugačni obliki učenja kot smo jo imeli pred sto leti. Ni umetnost v "piflanju", ampak v sposobnosti ustvarjalnega povezovanja podatkov, informacij. Šola se mora spremeniti, prilagoditi, graditi na potencialih. 

O potencialih, ki so tu, smo klepetali po zaključku navdihujočega programa. Pogled na to, kdo je na dogodek prišel, spremljanje iskrenosti medsebojnih pogovorov, zastopanost predstavnikov mlade generacije - čutiti in opaziti je bilo, da je Združenje prestopilo iz zaključenega četrtletja v novo. Tisti, ki smo bili v Cankarjevem domu, smo to izkusili na edinstven način.