Florine Stettheimer, 1921. |
Kdaj naletimo na kaj, kar nas nagovori, kot bi nam bilo že od nekdaj domače, čeprav vemo, da temu ni tako. Vsaj na racionalni ravni ne. Prijateljica me je med obiskom Münchna med "krompirjevimi" počitnicami povabila na ogled razstave v Städtische Galerie im Lenbachaus in očarana sem obstala pred platni slikarke, za katero nikdar nisem slišala in tudi njenih slik nisem zasledila, kaj šele poezije, ki jo je prav tako pisala. Žive barve, igrivost in hudomušnost, upodabljanje popularne kulture. Elementi, ki so zaznamovali Pop Art in prinesli slavo številnim umetnikom. Ne preseneča,
Florine Stettheimer, c 1917-20 |
Prevzame njena ženska izraznost, to, da si je na tako sproščen in avtentičen način lotevala upodabljanja situacij iz takratnega družabnega življenja. Radodarno in brez sprenevedanja zaseje svetlobo v podobe. Tudi njena poezija je pripovedna, opisuje njeno življenje, občutenja. Enostavno, čisto, jasno.
Resda je bilo življenje Florine (1871 - 1944) "udobno" in je lahko ustvarjala brez finančnih pritiskov, kar pa ne zmanjšuje vrednosti njenega dela. Kot ena od petih otrok premožne nemško-židovske družine je bila rojena v New Yorku, kasneje živela v Evropi ter študirala umetnost v Parizu in Münchnu. Zaradi 1. svetovne vojne se je vrnila v New York, kjer je živela z mamo in dvema sestrama ter se šele po smrti matere leta 1935 pri svojih 64 letih prvič preselila na svoje - v svoj umetniški studio. Slikala je do poslednjega diha in njeno zadnje, nedokončano delo nosi naslov Cathedrals of Art (1943/44). "Pogovor" z njo ob druženju z njenimi besedami in podobami je še danes živ ...