sreda, 23. december 2015

Luc de Brabandere - korporativni filozof BCG - pravi: Nikoli ne moreš biti "ex" kreativec

Luc de Brabandere o kreativnosti

“Lahko si “ex” CEO, “ex” manager, »ex« soprog, morda “ex” predsednik, nikoli pa ne moreš biti “ex” kreativec. To je nekaj, kar si, ali pa nisi. Nihče ti tega ne more ne podeliti, ne vzeti,” mi je z vso resnostjo razlagal Luc De Brabandere, korporativni filozof, svetovalec pri BCG, med tem, ko mi je pisal posvetilo v knjigo »Thinking in new boxes«, katere soavtor je. http://www.media-marketing.com/en/opinion/ladeja-godina-kosir-you-will-never-be-an-ex-creative/



Knjižna uspešnica
Thinking in new boxes
Kot gost in osrednji govorec edinstvenega regionalnega dogodka, BCG CEO Dinner, ki je bil ob prvi obletnici regionalnega delovanja ene od treh najuglednejših globalnih svetovalskih hiš organiziran v Sloveniji, je naredil izjemen vtis na vsega vrhunskega (raz)vajeno izbrano družbo predsednikov in članov uprav. 


Luc v akciji
Luc je samo govoril. Brez prezentacije ali videa v ozadju. Brez ozvočenja, brez posebne osvetlitve. Govoril je o kreativnosti. O tem, kaj sploh je in o tem, kako je ne ubiti, ampak jo sistematično in strateško krepiti. Vključevati v razvojne zgodbe podjetij, ji dajati prostor in jo obenem upravljati. O stičišču med kreativnostjo in inovativnostjo. Spontano prikimavanje, predvsem pa zbrano poslušanje, ki ga v eni uri ni prekinil niti en pogled na mobilne naprave, je bil najboljši 
Ekskluzivna večerja BCG
dokaz za to, kaj pomeni biti prevzet od besed. Ko sem dan za Lucovim predavanjem na dogodku, ki ga je otvoril prav eden od gostov večerje, slišala, da svoj govor začenja s citiranjem Luca in njegove knjige, mi je bilo jasno, da je šlo za več kot zgolj naključno pozornost. Vtis je pustil sled.

Kreativnost postaja »mainstream«. Častiti in slaviti kreativnost je postalo skorajda modno. V managerskih krogih se beseda uvršča na »top lestvico« ostalih zveličanih kot so – inovativnost, voditeljstvo, sodelovanje, povezovanje, mindfulnes, empatija, design thinking, sharing … Kar je bilo pred desetletjem rezervirano »za umetnike in boeme«, ki v resnem poslu nimajo kaj iskati, je dobilo mesto na parketu za velike stratege in nosilce sprememb, v knjižnih uspešnicah, na konferencah, v revijah kot je HBR. Razveseljujoče in opogumljajoče. Deklarativno vse stoji. Pa v praksi?

Razkorak med strinjanjem, da zgoraj omenjene lastnosti in vrednote velja slaviti in tem, da rado zaškriplje, ko ta ista kreativnost začne premikati meje cone udobja, je še vedno prisoten. Ko kreativnost iz teorije preide v prakso, bi jo radi vsaj malo »ukrotili«, da ne bi bila moteča in izzivajoča. V članku »The dark side of creativity« (https://hbr.org/2015/11/the-dark-side-of-creativity) je izpostavljeno, kaj praviloma pride »v paketu« s kreativnostjo. Avtor zapiše: »But if creativity were as uniformly desirable and attractive as most writings on the subject suggest, it would happen more often, and without adverse consequences for creative minds.”

Pa smo tam. V svojih vrstah bi imeli kreativne ljudi. Se pohvalili, da spreminjamo poslovno kulturo, da ustvarjamo hram inovativnosti. Ampak. Ne še čisto zares in ne še čisto takoj. Najprej naredimo tisto, kar je treba, da bo posel stabiliziran, uspešen, potem pa bomo dali prostor kreativnosti. Kot zapiše pronicljivi avtor Seth Godin »You don't get creative once everything is okay." Ne gre, da bi kreativnost vklapljali in izklapljali kot se nam zahoče. Če ji rečemo »da«, bo zagotovo utirala poti tam, kjer še ni ustaljenih strug. Takrat, ko se poslovni modeli postavljajo ali preobražajo. Takrat, ko se blagovne znamke rojevajo ali levijo. Takrat, ko vlada kaos, morda celo strah. Hočemo? Sprejmemo?

Še en izzivalec je prišel na pot slovenski kreativnosti v decembrskih dneh. Profesor Arturo Bris. Predsednik IMD World Competitiveness Center (Lousanne),  je na FDI Summitu v Ljubljani predstavljal lestvico konkurenčnosti držav, na kateri Slovenija zaseda ne najbolj zavidljivo 49. mesto (od 61 držav). Slovenija ima znanje, ustvarjalnost, talent in tudi dober izobraževalni sistem. Ne zna pa tega kapitala dovolj dobro mobilizirati, razvijati, uporabiti. Zato beg možganov, pa manjša stopnja pripravljenosti na tveganje in posledično manj prebojnih zgodb in ustvarjanja dodane vrednosti. Kreativne ljudi imamo, a jih ne spodbudimo in zadržimo. Že v osnovni šoli so bolj zaželeni ubogljivi odličnjaki kot radovedni ustvarjalci. Naj se z njimi in z njihovimi temnimi platmi soočajo drugi. Ne ravno mi. Profesor Bris nas spodbuja, da s človeškim kapitalom začnemo čim prej odgovorneje upravljati in s tem povečevati svojo konkurenčnost.

Albert Einstein je kreativnost opredelil: »Creativity is intelligence having fun«. Mogoče pa začnemo s tem, da najprej sami sebe začnemo jemati malce manj resno in si dovolimo več smeha in sproščenosti. Tako ne bomo opazili, de smo kreativnost spustili medse.