Luc de Brabandere o kreativnosti |
“Lahko si “ex” CEO, “ex” manager, »ex« soprog, morda “ex” predsednik, nikoli pa ne moreš biti “ex” kreativec. To je nekaj, kar si, ali pa nisi. Nihče ti tega ne more ne podeliti, ne vzeti,” mi je z vso resnostjo razlagal Luc De Brabandere, korporativni filozof, svetovalec pri BCG, med tem, ko mi je pisal posvetilo v knjigo »Thinking in new boxes«, katere soavtor je. http://www.media-marketing.com/en/opinion/ladeja-godina-kosir-you-will-never-be-an-ex-creative/
Knjižna uspešnica Thinking in new boxes |
Kot gost
in osrednji govorec edinstvenega regionalnega dogodka, BCG CEO Dinner, ki je
bil ob prvi obletnici regionalnega delovanja ene od treh najuglednejših
globalnih svetovalskih hiš organiziran v Sloveniji, je naredil izjemen vtis na
vsega vrhunskega (raz)vajeno izbrano družbo predsednikov in članov uprav.
Luc v akciji |
Luc je
samo govoril. Brez prezentacije ali videa v ozadju. Brez ozvočenja, brez
posebne osvetlitve. Govoril je o kreativnosti. O tem, kaj sploh je in o tem,
kako je ne ubiti, ampak jo sistematično in strateško krepiti. Vključevati v
razvojne zgodbe podjetij, ji dajati prostor in jo obenem upravljati. O stičišču
med kreativnostjo in inovativnostjo. Spontano prikimavanje, predvsem pa zbrano
poslušanje, ki ga v eni uri ni prekinil niti en pogled na mobilne naprave, je
bil najboljši
Ekskluzivna večerja BCG |
Kreativnost
postaja »mainstream«. Častiti in slaviti kreativnost je postalo skorajda modno.
V managerskih krogih se beseda uvršča na »top lestvico« ostalih zveličanih kot
so – inovativnost, voditeljstvo, sodelovanje, povezovanje, mindfulnes,
empatija, design thinking, sharing … Kar je bilo pred desetletjem rezervirano
»za umetnike in boeme«, ki v resnem poslu nimajo kaj iskati, je dobilo mesto na
parketu za velike stratege in nosilce sprememb, v knjižnih uspešnicah, na
konferencah, v revijah kot je HBR. Razveseljujoče in opogumljajoče. Deklarativno
vse stoji. Pa v praksi?
Razkorak
med strinjanjem, da zgoraj omenjene lastnosti in vrednote velja slaviti in tem,
da rado zaškriplje, ko ta ista kreativnost začne premikati meje cone udobja, je
še vedno prisoten. Ko kreativnost iz teorije preide v prakso, bi jo radi vsaj
malo »ukrotili«, da ne bi bila moteča in izzivajoča. V članku »The
dark side of creativity« (https://hbr.org/2015/11/the-dark-side-of-creativity) je izpostavljeno, kaj praviloma pride »v paketu« s
kreativnostjo. Avtor zapiše: »But if creativity were as uniformly
desirable and attractive as most writings on the subject suggest, it would
happen more often, and without adverse consequences for creative minds.”
Pa smo tam. V svojih vrstah bi imeli kreativne ljudi. Se
pohvalili, da spreminjamo poslovno kulturo, da ustvarjamo hram inovativnosti.
Ampak. Ne še čisto zares in ne še čisto takoj. Najprej naredimo tisto, kar je
treba, da bo posel stabiliziran, uspešen, potem pa bomo dali prostor
kreativnosti. Kot zapiše pronicljivi avtor Seth
Godin »You don't get creative once
everything is okay." Ne gre, da bi kreativnost vklapljali in izklapljali kot
se nam zahoče. Če ji rečemo »da«, bo zagotovo utirala poti tam, kjer še ni
ustaljenih strug. Takrat, ko se poslovni modeli postavljajo ali preobražajo.
Takrat, ko se blagovne znamke rojevajo ali levijo. Takrat, ko vlada kaos, morda
celo strah. Hočemo? Sprejmemo?
Še en
izzivalec je prišel na pot slovenski kreativnosti v decembrskih dneh. Profesor Arturo Bris. Predsednik IMD World Competitiveness Center (Lousanne), je na FDI
Summitu v Ljubljani predstavljal lestvico konkurenčnosti držav, na
kateri Slovenija zaseda ne najbolj zavidljivo 49. mesto (od 61 držav).
Slovenija ima znanje, ustvarjalnost, talent in tudi dober izobraževalni sistem.
Ne zna pa tega kapitala dovolj dobro mobilizirati, razvijati, uporabiti. Zato
beg možganov, pa manjša stopnja pripravljenosti na tveganje in posledično manj
prebojnih zgodb in ustvarjanja dodane vrednosti. Kreativne ljudi imamo, a jih
ne spodbudimo in zadržimo. Že v osnovni šoli so bolj zaželeni ubogljivi
odličnjaki kot radovedni ustvarjalci. Naj se z njimi in z njihovimi temnimi
platmi soočajo drugi. Ne ravno mi. Profesor Bris nas spodbuja, da s človeškim
kapitalom začnemo čim prej odgovorneje upravljati in s tem povečevati svojo
konkurenčnost.
Albert Einstein je
kreativnost opredelil: »Creativity is intelligence
having fun«. Mogoče pa začnemo s tem, da najprej sami sebe začnemo jemati
malce manj resno in si dovolimo več smeha in sproščenosti. Tako ne bomo
opazili, de smo kreativnost spustili medse.