 |
| Bruselj - predstavitev projekta WIDER |
Ni problem v tem, da bi imeli česa premalo.
Izziv je v tem, kako obilje resursov, ki so nam na voljo v Evropi, ustrezno
upravljati. Misleča mesta in razmišljujoči državljani preizkušajo nove modele
sobivanja in soustvarjanja. V Bruslju in v Berlinu smo prepletali izkušnje in
tkali nove povezave. Če kdaj, je zdaj priložnost za našo regijo, da postane
zgled. http://www.media-marketing.com/pismo-iz/
»Živeti
med Brusljem, Parizom in New Yorkom je dobra kombinacija«,
mi ob kozarcu rdečega toskanskega vina in krožniku svežih morskih dobrot
razlaga prijateljica Gilly Weinstein. Priznana coacherka,
ki je svojo kariero zgradila tako v krogu bruseljskih politikov kot resnih multinacionalk,
delujočih na različnih koncih sveta. Tudi ona je bila nekoč v kreativnih
industrijah, pa jo je kmalu zamikalo poglobljeno delo z ljudmi in danes sodi v
sam vrh med coachi. Ljubka restavracija, v kateri sediva, je bila prvotno
ribarnica. Na to spominjajo keramične ploščice na steni z motivom ribiča.
Razburkano morje za njim je dobra prispodoba za dinamično življenje na dveh
koncih ocena. Gilly ima svoje »ribiške mreže« na obeh kontinentih. Ne more se
odločiti, kje je pravzaprav doma. Tudi družino ima razpeto tu in tam – hči
študira v New Yorku, starši živijo v Washingtonu, sin je še v Bruslju, mož
večino časa na poti. Mladostni prijatelji so v Bostonu, družinski v Bruslju,
poslovni v Parizu, vsi od vsepovsod in vsi več ali manj kot ptice selivke
gnezdijo zdaj tu, zdaj tam. Svet se zdi obvladljiv in razburljiv obenem.
Skačeva s teme na temo, na hitro ji zrecitiram, kaj počnem, kaj se dogaja
zanimivega v našem prostoru. »Je naivno, če še kar naprej verjamem, da se
različne izkušnje, uspešne zgodbe in potenciali lahko seštejejo in končno našo
regijo postavijo na zemljevid najbolj inovativnih?«, jo vprašam, preden
se razideva. S svojim notranjim mirom in navihanim pogledom odgovori z
vprašanjem: »Ti, »kroglica v fliperju«,
ne vidiš, da se vsi ti »odboji« seštevajo v pozitivni izid?«. Tesno se objameva
z zaobljubo, da bova pogumno pluli naprej skozi vse transformacije, ki se
rišejo na obzorju in se čim prej spet ulovili v katerem od ljubih mest.
Kaj storiti danes, da bomo leta 2060 kot predstavniki 30
odstotkov Evropejcev starejših od 65 let, živeli kakovostno
Jutro prinese srečanje
z ekipo, s katero smo dobri dve leti povezani na evropskem projektu WIDER. Sedem regij iz sedmih držav. Oblikovanje pametnih
bivanjskih rešitev za starostnike s komponento energijske učinkovitosti. V
vlogi predsedujoče lokalni inovacijski komisiji znotraj ekipe Razvojnega
centra Srca Slovenije sem že od začetka nekakšna »eksotična figura«.
Kolegi so večinoma uglašeni na bolj birokratske note in dinamiko, s katero smo
se Slovenci lotili projekta, so z navdušenjem sprejeli. Imamo finalne
prezentacije, projekt se zaključuje, vrednotimo, kaj je zanimivega in poučnega
prinesel. Družinsko vzdušje veje v dvorani in malo nam je tudi hudo, da se
sodelovanje izteka. Izmenjujemo ideje, predstavim tudi pospeševalnik ABC, ki smo ga med tem vzpostavili v Ljubljani.
Omenim rešitve za Smart Cities in nov
program Smart Living & Health, ki ga bomo zagnali jeseni, in že spet se
nizajo nove pobude in vabila k sodelovanju. Čestitke in aplavz za predstavljeno
in opravljeno. Navdušenje nad poslovnim
modelom Silver House iz Šentruperta,
ki je rezultat projekta WIDER. Naselje individualnih modularnih hiš,
prilagojeno potrebam starejših, obenem pa energijsko učinkovito in vpeto v
lokalno okolje. Fliper na polno dela. Živim svojo vlogo connectorja, ki je
v bruseljskih krogih nekaj zelo naravnega.
Popoldne se uloviva še
z Andrejo
Kodrin, članico kabineta slovenske evropske komisarke Violete
Bulc. Tema – Smart Cities. Kje smo, kaj še lahko storimo, kako se bomo
predstavili v Berlinu na konferenci o pametnih mestih. »Lani sva ob tem času v Dubrovniku na HR konferenci modrovali, kaj bi
se dalo storiti, da bi pospešili razvoj regije, spodbudili vse inovacijske
potenciale«, me spomni Andreja. »Zdaj pa si ti v Bruslju, jaz pa med
soustanovitelji pospeševalnika ABC«, dodam. Kot bi bili določeni scenariji
zapisani nekje v vesolju… Odpirajo se vrata, za katera sploh nisi vedel, da
obstajajo. Gilly ima prav. Velja vztrajati. Zabavno se bo ozreti nazaj čez
leto dni in ugotoviti, kam smo pripotovali. Še sanja se mi ne.
Od Bruslja do Berlina z isto temo in z različnimi ljudmi
Po večeru v družbi ekipe
WIDER in ob preizkušanju belgijskih visoko alkoholnih piv, se je prilegel
krepčilni spanec. Dan je spet v znamenju predstavitev in mreženj povezanih z
iztekajočim projektom. Škoda, da Slovenci nismo v preteklih letih v Bruslju
bolje utrdili svoje prepoznavnosti. Majhnost je poseben privilegij. Lahko smo
laboratorij za testiranje različnih inovacij, ki vodijo k višji kakovosti
bivanja. Različni pogovori to misel potrjujejo in začenja mi zmanjkovati
vizitk, saj je interes za to, da bi vzpostavljene stike krepili in preko
Slovenije gradili referenčno regijo, izjemen. Barcelona in Ancona sta mesti s pristanišči – skupaj s Trstom, Koprom,
Rijeko in Dubrovnikom je to močna os s poslovnim in turističnim potencialom.
Kolegi iz Sarajeva in Tesalonikov imajo odlične modele za energijsko
učinkovitost mest. Zanima jih konzorcij za skupen nastop za programe
Horizon 2020. Pišem in rišem v svoj blok. Nevronske mreže so aktivirane. Kako
udejanjiti vse, kar se zdi tako logično in smiselno?
Zvečer let do Berlina
in cel zaplet s hotelskimi rezervacijami. Julij Božič, direktor IBM Slovenija
in Dejan
Roljić, ustanovitelj in CEO pospeševalnika ABC, sta priletela iz
Ljubljane. S taksijem se zapeljemo do hotela in ugotovimo, da imamo rezervacije
v različnih hotelih. Hilton in Hampton by Hilton. Nemci imajo svoje principe in
spraviti vse tri v isti hotel je nemogoča misija. Fanta sta nadvse
gentelmanska. Zaplet je posledica njune površnosti, a tako podporen tandem me
tudi sredi noči lahko le nasmeje… Receptorji obeh hotelov se dogovarjajo,
usklajujejo, prepričujejo – vse še najbolj spominja na basen, v kateri je treba
s čolnom spraviti čez reko zelje, kozo in volka (pri čemer koza ne sme pojesti
zelja, volk pa ne koze…). Trebuh nas boli od hihitanja, polnoč je že davno
mimo. Ampak rešitev se na koncu le najde…
500 županov v berlinski sejemski kocki o tem, kako voditi
mesta prihodnosti
Berlin je mesto rasti.
Nova stanovanja, delovna mesta, investicije, start-upi, vse buhti.
Pospeševalniki rastejo kot gobe po dežju, mesto na različne načine išče
podporne rešitve za razvoj pametnega mesta. Na dogodku »Boosting start-ups and SMES for
smart urban mobility, Dejan Roljić
predstavi izkušnje iz Slovenije. Start-upi so dobili priložnost, da svoje
rešitve preverjajo tako v okviru BTC City kot na ravni mesta Ljubljane. To je
izjemno dragoceno in zato je njihov prodor na trg lahko hitrejši. Večina govorcev se osredotoča na modele na
principu »sharing« in »colaborating«, na katerih temelji nova ekonomija.
Poslovni modeli se na ta način občutno spreminjajo in podporna okolja jim težko
sledijo – tako zakonodaja kot tradicionalne panoge kot npr. zavarovalništvo,
bančništvo. Zato se marsikaj uveljavlja počasneje kot bi se lahko. Spet
mrežimo – župani, univerze, evropski predstavniki, start-upi, NGO-i,
multinacionalke – cilji so sorodni, želja po sodelovanju iskrena. Vabimo na
dogodek CIVITAS Forum, ki bo oktobra
v Ljubljani in kjer bomo lahko konkretno pokazali, katere dobre prakse lahko
evropska mesta med seboj izmenjujejo. V Berlinu je bilo zbranih 500 županov, v
Ljubljani jih pričakujemo več kot 200. Bomo do takrat imeli že tudi kakšen
regionalen projekt? Verjamem, da. Vse je tu. Za Evropo in za nas kot regijo. Povežimo,
združimo. Zdi se, da je čas pravi. Ne iščimo izgovorov, zakaj kaj ne gre. Eden
od predstavnikov evropske komisije je simpatično rekel: »Če imate problem, ga naredite še
večjega. Iz svojega okolja ga prinesite v Bruselj. Rešujmo ga skupaj.« Bodimo
»start-up« regija, ki si upa biti hitra, drugačna, prepoznavna. Zelena in
pametna obenem. Velja?
